Feb 13

Molk je poslednja stopnja besede

»Človek izgubljeni,« je puščavnik Deogracij, ki je kdaj tudi sam morda že odškrnil vratca velikim dvomom in trpljenju, odkimaval s sivolaso glavo, »o tistem, kar bi se mi v kakšnem parku prikazalo v podobi orla, bi tudi jaz verjetno najraje molčal. Vendar si noben pravi pripadnik puščavstva in vesoljne Črede ne dovoli molka, četudi za ceno lastnega življenja, kadar je potrebno pričati o Njegovi prisotnosti in o Njem samem, ki se je razodel že Judom v puščavi! Vprašal pa bi vas, kakšna pa je bila tista vaša gradualna peripatetična kontemplacija? Če se vam že zdi, da vas je korakanje nekako pripeljalo v bližino tistega, ki ga jaz imenujem tako, kot ga je treba imenovati, torej Gospodar, zakaj niste občutili Njegove resnične bližine, zakaj vas ni objela silna radost nad Prisotnostjo; in zakaj bi vam Gospodar zastavljal nekakšna vprašanja, ki bi vas begala?! On je vendar gospodar življenja in smrti in tistega, kar pride po smrti. In kaj ima milost vere opraviti z nekakšno poslednjo stopnjo besede, ki jo omenjate? Zdi se mi, da iz vas govori velika zmeda v vaši glavi, o, vi, nesrečni človek!«

»Torej, o, vi, služabnik Gospodarja nad gospodarji, kot verjetno sami sebe vidite, moja molitev resnično poteka v tišini. Sleherna izgovorjena človeška, oj, vse preveč človeška beseda, s katero bi skrunil ono sveto Tišino, bi onečastila moj obraz pred menoj samim, kajti v času moje tihe molitve imam obraz Boga samega, saj je ta molitev potovanje skozi Brezčasje in ne žebranje zarotitvenih obrazcev in otročjih želja. Jaz pač nisem služabnik Gospodarjev, kot uči vaše puščavstvo, temveč sem, med molitvijo seveda, natanko ta, o katerem so bile danes tukaj že izrečene besede: tožnik in sodnik in obsojenec v eni osebi, sem Troedini, gledajoč Brezčasju v obraz, prav tako pa tudi Brezčasje zre vame iz vsega, kar si morete zamisliti bivajočega v tem ali v drugih vesoljih, in Brezčasje zre v mojo dušo celo iz onega, česar si človek ne more zamisliti v nobenem od možnih in nemožnih svetov, torej iz Brezprostorja! Troedinost je tako v meni, kakor zunaj mene, kajti vse je odsev skrivnostnega Tujca v noči. Morda vam bom bolj razumljiv, če sedaj naštejem stopnje besede, in te stopnje gredo takole: Prva in najnižja stopnja besede je čvek, to je, kadar govorimo, ne da bi karkoli povedali. Čvek nima nič večje vrednosti od riganja ali prdenja, torej izločanja plinov iz prepolnih prebavil – tako povem in se hkrati opravičujem zaradi neotesanosti. In čvek ne nastaja iz praznine molka in svete Tišine – in to je važno dejstvo – temveč iz neznosnega brbotanja neumnosti v človekovem umu in iz nespametnega hruma človeških trum. Čvek, ki se mu Prismuklji, če dovolite, da še naprej uporabljam ta priročni in mnogopovedni sinonim za večinsko prebivalstvo tega planeta, posvečajo od jutra do večera, je torej le smrdeč izpuh iz gnijočega uma. Druga stopnja besede je izjava, to se pravi, kadar o čem govorimo in s tem komu tudi kaj povemo; na primer: ‘Pazi, v tem grmu tiči zajec in pod tem kamnom se skriva kača!’ Ali pa: ‘Vsota vseh kotov trikotnika znese vedno natančnih sto osemdeset kotnih stopinj.’ Izjave so potrebne v vsakdanjem življenju, žal pa tudi te ne temeljijo na molku in so tako suhe, da se ob njih presuši sleherna duša, če se vsaj občasno ne odžeja pri izvirih, ki jih napajata najvišji stopnji besede. Tretja stopnja besede je namreč ali poezija ali molitev ali kletev, četrta pa je molk, in to ne pomeni molk kar tako, temveč spoštljiv, zelo zelo molčeč pogovor s Tistim, o katerem je zaman in brez haska sleherna beseda človekova. Ta molk nič drugega ni, kot religiozna erotičnost ali erotska religioznost. Religiozna zato, ker ljubo dušo ponovno poveže z veličastnim Tistim, erotska pa zato, ker je pogovor med ljubo dušo in Tistim lahko le ljubezenski. Če v odnosu ljube duše in Tistega ne bi bilo ljubavnosti, potem se ne bi mogla zliti v eno in potem tak človek ne bi spoznal zadnje stopnje besede, ki je molk, kajti v pravem erotičnem odnosu besed ni več! Kajti med takim molkom je moja beseda pri Bogu in ta Bog je v meni, če že hočete tako razumeti! Bog, kot temu vi pravite, pride v dušo, v kateri vlada tišina, toda nemega naredi tistega, ki se razsiplje v čveku in klepetu. Za molčanje je potreben velik pogum! Za obračun s hinavstvom, iluzijami in otročjostjo in za resnično soočenje z Besedo Brezčasja, ki je v meni, je pa potreben še večji pogum.«

Nočni čuvaj je obmolknil in se pogladil po razkuzmani bradi. Stari puščavski brat si je tudi mršil svoje sive kocine, in se na svoji strani grede in v svojem molku počasi in komaj vidno zibal naprej in nazaj, kot bi se ivjasta cipresa ob pokopališkem zidu upogibala v enakomernih sunkih hladnega vetra, krutega znanilca neizprosne zime. Morda je razmišljal o tistem ubogem možu, ki sedi že od rojstva v temni votlini, privezan na skalo in s hrbtom obrnjen proti vhodu, onkraj katerega se tam zunaj, v nedojemljivi transcendenci tridimenzionalnosti svobodnega neba, dogaja oni čudoviti svet, poln raznovrstnih čutilnih užitkov. Ta ubogi jetnik tostranske dvodimenzionalnosti namreč še nikoli ni izkusil prave resničnosti z vsemi svojimi čutili, pač pa je vse svoje poznavanje sveta gradil in poskušal razumevati le iz igre senc zunanjih predmetov, ki jo je zahajajoče sonce uprizarjalo na ravni in prazni steni votline, in pred njegovimi očmi. Ne drevesa ne trav in nobenega drugega bitja še nikoli ni v resnici videl, vohal, poslušal ali otipal, pač pa pozna le njihove sence na pusti skalni steni. To bi bil verjetno najboljši primer moža ene knjige, homo unius libri. Ene same uborne knjige, ki vsebuje le dva ali tri liste, zapolnjene s sencami senc Besede, ki je za tega ujetnika teme itak izključno pri Bogu! Bog pa nikoli ne pride s tolažbo k enostransko informiranemu ujetniku v njegovo majceno votlinico pod možganskim svodom!

  • Share/Bookmark

Komentiraj


XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Vi ste prijavljeni objavi komentar.